Terapija

Prilagajanje terapije posameznemu bolniku se nanaša na vse vrste terapije. Kot primer naj navedemo področje radioterapije, kjer je tehnološki napredek v zadnjih letih dosegel vrhunec z razvojem slikovno vodenih radioterapevtskih tehnik, ki lahko dostavijo dozo v tumor ponovljivo in z izredno visoko natančnostjo. Da bi hkrati lahko upoštevali še visoko biološko heterogenost tumorjev (zaradi regionalnih razlik v radiosenzibilnosti), se vedno bolj uveljavlja nova paradigma, t.i. biološka konformna radioterapija. Prav tako heterogenost odgovora na zdravljenje vpliva na zdravljenje napredovalih rakov, kjer je odziv posameznih metastaz na zdravljenje dramatično različen – nekatere metastaze se odzovejo, druge ne. Biološka kompleksnost pa se ne kaže samo pri tumorjih, pač pa tudi drugje, na primer v možganih, kjer različne bolezni (npr. parkinsonova bolezen) generirajo značilne vzorce možganske aktivnosti, ki jih je mogoče ocenjevati z naprednimi metodami molekularnega slikanja in nato uporabiti za učinkovitejše zdravljenje bolnikov.

Glavna prizadevanja programskega stebra Terapija se osredotočajo na reševanje ključnih problemov z naslednjimi raziskavami:

  • Bolniku prilagojena radioterapija: Tu ne gre le za prilagoditev višine predpisane doze, temveč tudi za odmik od trenutnega standarda (čim bolj homogena doza v tumoju) k nehomogeni porazdelitvi doze v tumoju, prlagojeni prostorskemu vzorcu razporeditve bioloških značilnosti v tumorju. Ta postopek običajno imenujemo “dozno barvanje”. Glavni cilj naših raziskav je preizkusiti izvedljivost doznega barvanja v primerih tumorjev glave in vratu in pljučnih tumorjev z biološkim konformnim ciljanjanjem tumorjev, kot tudi biološkim konformnim izogibanjem normalnim tkivom.
  • Bolniku prilagojeno zdravljenje napredovalega raka: AR-usmerjene terapije (npr. Abirateron, Enzalutamid) predstavljajo novo možnost zdravljenja za moške z metastatskim, na kastracijo odpornim rakom prostate (metastatic Castration Resistant Prostate Cancer; mCRPC). Medtem ko je pri večini bolnikov med zdravljenjem dosežen padec PSA (biomarker za odziv na zdravljenje), se nekateri bolniki ne odzovejo zaradi intrinzične odpornosti na zdravljenje. Zaradi razvoja pridobljene odpornosti sčasoma pride do napredovanja bolezni pri vseh bolnikih. Z uporabo molekularnega slikanja smo tudi pri bolnikih s trajnim upadom PSA opazili na terapijo neodzivne lezije, in pri bolnikih brez izrazitega upada PSA dober odziv nekaterih lezij, kar kaže na veliko heterogenost v odgovoru na zdravljenje. Glavni cilj naših raziskav je primerjati molekularno slikanje 18F-fluoroholin (FCH) PET/CT s konvencionalnim slikanjem 18F-fluorodeoksiglukoza (FDG) PET/CT za oceno heterogenosti odgovora in vodenje klinične obravnave bolnikov z mCRPC.
  • Biomarkerji nevrodegenerativnih bolezni možganov: Nevrodegenerativne bolezni možganov izražajo specifične patološke presnovne vzorce, ki jih običajno ugotovimo s slikanjem možganov z FDG PET oziroma s slikanjem SPECT dopaminskega prenašalca in multivariantno statistično analizo, ki temelji na principu analize osnovnih komponent (Scaled Subprofile Model/Principal Component Analysis (SSM/PCA)) pri bolnikih s parkinsonovo in alzheimerjevo boleznijo. Specifični patološki presnovni vzorec je lahko zanesljiv biomarker napredovanja bolezni. Izraženost vzorca se zazna že v predkliničnem stanju bolezni, ki lahko traja desetletja. Prepoznavanje in razumevanje zgodnjih bolezenskih faz je ključno za razvoj etiološkega zdravljenja nevrodegenerativnih bolezni možganov.